O motnjah hranjenja se danes govori preveč na splošno. Navzven se kažejo kot obsedenost s hrano, preobremenjevanje s svojim videzom in maso. Večkrat se pozabi omeniti dejanske vzroke, zaradi katerih prihaja do obsesivnega nadzora nad hranjenjem, telesno maso in samim seboj, kar lahko na koncu vodi celo v smrt.
Izvirajo iz duševnih in čustvenih motenj. O njih govorimo, ko hrana postane središče posameznikovega miselnega sveta, duševnih bojev in slabe vesti. Občutke neuspešnosti ter neobvladljivosti določenih življenjskih situacij prenesejo na bojno polje hranjenja. S tem ustvarijo občutek samoobvladovanja oziroma obvladovanja lastnega telesa. Motnje hranjenja srečujemo bolj pogosto tam, kjer veliko pozornosti posvečajo pomenu telesne mase in videzu.
Poznamo več različnih vrst motenj hranjenja. Vsem sta najbolj poznani anoreksija nervoza in bulimija nervoza, vendar obstajajo tudi druge, kot so kompulzivno prenajedanje, bruhanje, ki je povezano z drugimi duševnimi motnjami, ortoreksija nervoza, bigoreksija nervoza in druge.
