Bulimija nevroza

Bulimija nervoza se mnogokrat razvije iz anoreksije nervoze. Težje jo je odkriti saj imajo bulimični/e bolniki/ce normalno, oziroma rahlo povečano telesno maso. Za bulimijo so značilna ponavljajoča obdobja prenajedanja (“volčja lakota”). V teh obdobjih imajo bolniki/ce občutek, da ne morejo prenehati s hranjenjem oziroma se nadzorovati, koliko pojejo. Ta občutek opisujejo kot užitek in neizmerno željo po hrani. Jedo toliko časa, dokler se ne počutijo neugodno, da so presiti in celo z bolečinami. Vse to spremljajo občutki olajšanja, napihnjenosti in polnosti, katerim pa sledijo občutki krivde, sramu, strahu pred debelostjo ipd. Posledično sledi uporaba neustreznih mehanizmov zmanjševanja telesne mase (bruhanje, jemanje odvajal/diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost). Vse to jih izčrpa, vendar so na koncu zadovoljni, ker so iz sebe odstranili vso hrano in dobili občutek, da se niso zredili.

Tudi bulimija ima dva podtipa. Prvi podtip je purgativna bulimija, pri kateri obdobju prenajedanja sledi izzvano bruhanje oz. uporaba diuretikov in odvajal. Pri nepurgativni bulimiji pa obdobju prenajedanja sledi stradanje in hiperaktivnost oziroma pretirana telesna aktivnost.

Znaki bulimičnih bolnikov so razpokane ustnice, zobna gniloba, zatekle dlesni, podočnjaki, razjede ustnih kotov, motnje v menstruaciji, dehidracija, glavobol, nizek krvni tlak, izpadanje las. Dolgoročne posledice bulimije nervoze so tanjšanje zobne sklenine, slabi zobje, bolečine pri požiranju, poškodbe glasilk, razjede želodca, prebavne težave zaradi zlorabe odvajal, otekle in boleče žleze slinavke, izguba zavesti, osteoporoza, posledice elektrolitskega neravnovesja (hipokaliemija, hipoatremija in hipokloremija). Za bulimične bolnike je značilno hitro spreminjanje čustev in razpoloženja, občutek osamljenosti, motnje spanja, nizko samospoštovanje, depresivnost in težave s koncentracijo.